Tam jim bo sonce stopilo vosek, ki jim skupaj drži krila. Nato bodo padali, padali in se raztreščili na morski gladini.
Ikarusi letijo pod nebo
Maj 6, 2012
2012, Članki, Kongresni članki, St. 2/2012 (VI)
Malév (Magyar Légiközlekedési Vállalat), madžarska nacionalna letalska družba in ponos madžarskega turizma, je postal zgodovina. Ni je več. Köszönöm, Jó éjszakát (hvala in lahko noč). Ko dvema letaloma Maléva letališči v Izraelu in na Irskem zaradi neplačanih dolgov nista podelili dovoljenja za polet, predsedniku vlade Viktorju Orbanu ni preostalo drugega, kot da je v podjetju zaklenil vrata in za seboj ugasnil luč.
Peter Urbanyi, madžarski turistični predstavnik za Beneluks in moj dober prijatelj, pravi, da ta odločitev ni bila nič presenetljivega. »Evropska unija je v začetku leta zahtevala povrnitev ohoho milijonov evrov državne pomoči.« Po pravilih EU je ta namreč prepovedana. Madžarski turizem je torej bankrot Maléva pričakoval in ga tudi predvideval v svojih poslovnih načrtih, kar pa še ne pomeni, da je bila novica ….
Ta novica je bila prijetna, kot skok v Blatno jezero sredi januarja.
Kaj je povzročil bankrot Maleva? Najprej odpoved delovnega razmerja 2600 zaposlenim, kar pomeni socialne težave za vsaj sedem do osem tisoč ljudi, ki morajo jesti vsak dan. Nato spor med madžarsko državo in nemškim podjetjem Hochtief, ki je lastnik mednarodnega letališča Ferenca Liszta v Budimpešti in bo poslej izgubil približno 1,5 milijona potnikov oziroma polovico vseh. Nadalje se na nebu nad Puszto dogaja prava zračna bitka med nizko cenovnima družbama Ryanair in Wizzair. Težave ima tudi madžarska industrija srečanj. Prodornost in uspešnost nizkocenovnih družb namreč ogroža uspešnost »normalnih«, ne nizkocenovnih linij, iz Bruslja na primer SN Brussels Airlines. Februarja letos je tej število potnikov med Brusljem in Budimpešto upadlo za 30 odstotkov, kar je vodilo v odpoved številnih kongresov in motivacijskih potovanj. In, naposled, Madžarska je izgubila del svoje najdragocenejše družinske srebrnine. Malévova letala – nekdaj Tupoljevi, nedavno pa Boeingi 737, Dash 8 in Fokkerji – so letela vse od leta 1946. Krila si je polomilo 22 madžarskih Ikarusov.
Napačno bi bilo sicer razmišljati, da je bila družba državna. Po propadu socialističnega sistema si jo je (od leta 1990) podajalo kar nekaj lastnikov, a leta 2010 je vlada vendarle posegla v lastniško strukturo in jo nacionalizirala do 95 odstotkov (preostalih pet odstotkov je ostalo last podjetja AirBridge). S tem so ji želeli pomagati in preprečiti morebitne resne težave, a kaj, ko Evropski uniji to ni bilo všeč in so sprožili preiskave o nezakonitem financiranju družbe s strani države. To je vodilo v ukaz iz Bruslja, da mora država pridobiti med 2007 in 2010 vložena sredstva nazaj, česar pa Malév seveda ni mogel storiti. In letalci so 3. februarja postali padalci. Šlo je za 130 milijonov evrov, kar je enako celotnemu prometu družbe v letu 2010. Air Berlin, Lufthansa, Ryanair, SmartWings in Wizzair si seveda manejo roke, saj se je odprl milijon-in-pol potnikov velik trg in lahko kot mrhovinarji zahtevajo vsak svoj delež crkovine.
Še več. Le nekaj dni prej (27. januarja letos) se je ponesrečilo tudi španskemu prevozniku Spanair, teden pred tem pa tudi Cirrus Airlines. Slabo spijo tudi direktorji Air Malta, srbskega Jata, stavkajo na hrvaških letališčih, voda pa teče v grlo tudi indijskemu Kingfisherju, da mnogih izgubarjev v Združenih državah sploh ne naštevamo.
Razen nizkocenovnih (easyJet je objavil, da je kljub krizi povečal dobiček in da se povečuje delež poslovnih potnikov z njihovimi letali), je praktično vsa civilna aviacija v krizi. Po podatkih IATA (International Air Transport Association, mednarodna zveza letalskih prevoznikov, s sedežem v Ženevi), bo industrija letos izgubila okrog 6,5 milijard evrov. Zdaj že bivši šef IATA Giovanni Bisignani je napovedal, da bo treba nekaj »drastičnih posegov« v sektor civilnega letalstva. Ker zaradi upokojitve ni imel več česa izgubiti je udrihal čez vlade in njihove »mikro-regulacije«, »nora obdavčevanja« in »zlorabe monopolov posameznih letalskih družb«. »Naša industrija se bori za preživetje. Ne glede na to, ali bo kriza trajala dolgo ali kratko, svet se spreminja. Četudi se lahko dogovorimo, kaj lahko pričakujemo potem, moramo priznati, da biznis ne bo potekal tako kot doslej«.
Poznavalci pravijo, da gre za »konsolidacijo« evropskega letalskega trga. Torej bodo – kot Ikarusi, leteči proti nebu, topeč vosek v svojih krhkih krilih – zagotovo sledile še druge letalske družbe. Katere? Pa vprašajmo drugače: katere pa so za slovensko industrijo srečanj in sploh za naš turizem najpomembnejše? So tudi one v škripcih? Jim lahko kako pomagamo?
Mogoče s citatom iz Biblije: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal …
Rok Klančnik
Partners
Media partners
